Citati avtorja Ana Schnabl

»Ker sama nimam neposrednih gledaliških izkušenj, me seveda ni motilo, da sem prepustila taktirko drugim osebam.«

»V gledališču je drugače, to je vseeno umetnost, ki nastaja znotraj nekega kolektiva.«

»Ideologija, družinska dediščina, vzgoja in domet miljeja.«

»kompleksnost identitete v vseh njenih oblikah«

»Ne počutim se poklicano, da bom ljudem razkrila resnico sveta.«

»Moj namen je bil, da lahko neko precej kompleksno zgodbo predam ljudem na način, da ga bodo lahko razumeli, kar pa ne pomeni nujno, da bodo vanjo lahko vstopili.«

»Odpuščanje je del moje etične strukture, zanj si prizadevam, kot avtorica pa si ne prizadevam za izdajanje receptur za boljše življenje.«

»Brez sreče po mojem mnenju sploh ni literarne 'kariere'.«

»Lahko si še tako izvrstna avtorica, vendar na kakšno posebej stabilno pot, če se ne pojaviš na pravem kraju ob pravem času, ne moreš zares računati.«

»Brez sreče po mojem mnenju sploh ni literarne kariere.«

»Konec genocida v Gazi.«

»Opazim le, ali je avtorica oziroma avtor v izbranem slogu oziroma pristopu suverena oziroma suveren.«

»Saj je to hkrati študija značaja in suspenza poln triler.«

»Če sem popolnoma iskrena, o umetni inteligenci sploh ne premišljujem.«

»Odkar živim s psicama, se mi je razkrilo nekaj mojih osebnostnih lastnosti, glede katerih sem bila prepričana, da niso združljive z mano.«

»Mit genialnosti umetnika je star 200 let, govori o tem, da umetniki cele dni ležimo na blazinah, ko nas nenadoma udari muza, začnemo ustvarjati, po pol ure pa se spet uležemo nazaj.«

»Sama nisem imela tega privilegija, da bi ostala ista iz knjige v knjigo.«

»Nočem biti elitistka ali pa moralizirati o tem, kaj naj ljudje berejo.«

»Mislim, da je pomembno, kako razumemo literaturo, torej kot nekaj nedostopnega, nekaj hermetičnega, vase zaprtega in nepomembnega.«

»Saj ne gre za sam akt branja.«

»To je večplastna težava – vemo, da manj kot polovica odraslih v enem letu prebere vsaj eno knjigo.«

»Dokler dela umetnosti ne bomo prepoznali kot dela, ga začeli vrednotiti kot dela in o njem govorili kot o delu, bomo lahko pričakovali podobne udarce še naprej.«

»Sem pisateljica, se pravi, že tako ali tako ne morem biti dobra oseba, ker sem v bistvu poklicna izkoriščevalka - izkoriščam zgodbe in čustva drugih ljudi.«

»Skušam biti iskrena, ker pravzaprav nimam česa izgubiti.«

»Iskrenost se torej izplača.«

»Za pretrgano pripoved sem se odločila precej zavestno, ko sem se vprašala zelo preprosto stvar: Kako se spominjamo? Ne spominjamo se linearno, ne spominjamo se zaključeno in to mi je pomagalo oblikovati formo pripovedi. Večina pripovedi je pretrgana, raztrgana, nekje otrpne, polno je zamolkov. S tem sem želela bralca popeljati tudi z drugimi literarnimi sredstvi v Evelinino zavest.«

»Zame je v odnosu do nasilja v družini oziroma do intimno-partnerskega odnosa pomemben premislek o rehabilitaciji tako žrtev kot storilcev. Prepričana sem, da je potrebno ta problem nagovoriti holistično, se pravi, žrtvam nuditi dolgotrajno psihosocialno pomoč in se hkrati obrniti tudi k storilcem. Če njihov gnev, njihova želja, da škodujejo, ne bosta nagovorjena, bodo seveda to ponavljali.«

»Evelin v dnevni sobi miži in se, glava v ognju, prsi v ognju, želodec v ognju, osredotoča. Stisne pesti.«

»…ampak kako požgati dom, ki je tako neverjetno moker? Na katerega ves čas dežuje.«

»Važno je, da med naju, ko se počutim najbolj ranljivo, postavim čim višji zid. Če ga bom odrinila prva, bo on lahko samo drugi. Važno je, da z najino bližino upravljam samo jaz.«